piran

Preplet kulturne dediščine in naravnih lepot v Piranu

Preplet kulturne dediščine in naravnih lepot v Piranu. Piran je čudovito obmorsko mesto, ki skriva bogato zgodovino, številne legende ter tipične obmorske hiše in ulice. Mesto je posebej znano kot rojstni kraj enega najbolj znanih baročnih skladateljev in violinistov v zgodovini, Giuseppa Tartinija. Kljub temu pa si veliko ljudi, ki obiščejo Piran, mesto ogleda samo na hitro in površinsko, kar je škoda, saj ima mesto veliko več za ponuditi. Če si boste vzeli malo več časa za ogled, boste zagotovo presenečeni nad tem, kaj vse lahko doživite in odkrijete v tem čudovitem obmorskem mestu.

Preplet kulturne dediščine in naravnih lepot v Piranu – Zgodovina mestnega jedra in Tartinijeva rojstna hiša

Mestno jedro je verjetno bilo obzidano že v 7. stoletju. Obzidje se je kasneje pomikalo proti jugovzhodu in znotraj njega so se pojavljale nove četrti. Največji del ohranjenega obzidja sodi v obdobje 15. in 16. stoletja, ki je postalo del srednjeveškega mestnega območja. Zgodovinsko pomembno je tudi obzidje na pobočju Mogrona.

Tartinijeva rojstna hiša je ena najstarejših hiš v Piranu in se omenja že leta 1384 kot gotska stavba Casa Pizagrua. Kasneje so jo predelali v neoklasicističnem slogu, med leti 1985 in 1991 pa je bila obnovljena. Danes je sedež Skupnosti Italijanov in skupnost je tudi lastnica hiše. V njej potekajo številne kulturne prireditve, razstave in umetniške delavnice. Tartinijeva spominska soba z razstavljenimi predmeti, ki jih je zapustil sam Tartini, je še posebej zanimiva. V njej si lahko ogledate Tartinijevo posmrtno masko, violino, bakrorez z upodobitvijo Tartinijevih sanj in Tartinijev portret v olju. Zanimivo pa je tudi Tartinijevo pismo slavni violinistki in Tartinijevi učenki Maddaleni Lombardini.

Preplet kulturne dediščine in naravnih lepot v Piranu – Tartinijev trg – srce Pirana s kipom slavnega violinista

Na koncu 13. stoletja je Tartinijev trg postal najpomembnejši trg v Piranu, ki pa je svojo današnjo podobo dobil v drugi polovici 19. stoletja. Mandrač so zasuli, tako da je nastala velika tržna ploščad, obkroženo z vsemi pomembnimi stavbami v mestu, vključno z občinsko in sodno palačo. Na trgu stojijo tudi številne meščanske stavbe, čeprav so mnoge izgubile svojo prvotno obliko. Izjema je gotska stavba, ki se danes imenuje Benečanka. Trg je dobil ime po slavnem domačinu, violinistu in skladatelju Tartiniju, ki je postal mednarodno priznan. Pirančani so želeli postaviti spomenik v čast Tartiniju ob praznovanju 200-letnice njegovega rojstva leta 1892. Kip je bil končan šele leta 1896 in je bil izdelan v naravni velikosti iz bronaste zlitine, ki jo je oblikoval beneški kipar Antonio dal Zotto. Danes stoji na Tartinijevem trgu in lepo povezuje trg s cerkvijo sv. Jurija.

Preplet kulturne dediščine in naravnih lepot v Piranu – Samostan sv. Frančiška in akvarij v Piranu

Samostan sv. Frančiška je bil verjetno zgrajen že pred letom 1301, saj so takrat začeli graditi cerkev. Sprva je bil samostan nizek in v gotskem slogu, kasneje pa so ga prenovili in povečali. V 17. in 18. stoletju je v samostanu živelo okoli 11 patrov in 10 redovnih bratov, ki so pomagali pri vodenju šol, vključno s šolo za redovne kandidate in glasbenim oddelkom, kjer je svoje osnovno glasbeno znanje pridobil tudi Antonio Tartini.

Akvarij se nahaja ob notranjem delu pristanišča v Piranu, na Kidričevem nabrežju 4. Ustanovljen je bil leta 1964, vendar je z delovanjem začel nekaj let kasneje. Sestavljen je iz treh bazenov različnih velikosti – 100, 300 in 2000 litrov, v katerih lahko obiskovalci vidijo več kot 200 različnih morskih živali, med drugim navadno hobotnico, različne ribe, rake in alge.

Preplet kulturne dediščine in naravnih lepot v Piranu
Tartinijev trg

Muzej Sergeja Mašera v Piranu in ohranjanje zgodovine pomorstva v Sloveniji

Muzej Sergeja Mašera je bil ustanovljen leta 1954 in je namenjen ohranjanju zgodovine pomorstva v Sloveniji. Muzej vsebuje arheološko zbirko, ki prikazuje pomorske poti in trgovino, pa tudi zbirko ostankov naselbin iz morja in kopnega. Posebna zbirka prikazuje proces pridobivanja soli, ki je bil pomemben za razvoj obalnih mest v Sloveniji. Muzej se nahaja v Piranu in je dobil svoje ime po heroju Sergeju Mašeru leta 1967. Poleg muzeja pa lahko v Piranu spoznate tudi soline, ki so se začele oblikovati leta 804 in vključujejo soline Fazan v Luciji, manjše Strunjanske soline ter največje Sečoveljske soline. Soline so bile pomembne za življenje in delo solinarjev, kulturna dediščina Piranskih solin pa omogoča vpogled v njihov način življenja in dela. Zaradi razvoja in sprememb v regiji so danes ohranjene le soline v Sečovljah in Strunjanu.