Raziskovanje očarljive naravne dediščine Slovenske Istre. Morje ima za Slovence velik pomen, saj je tesno povezano z našo podobo in načinom življenja. Topli dnevi v pomladi in jeseni nas zvabijo v obmorska mesta, kjer lahko uživamo v kavi in morski hrani. Poleg tega nam morje omogoča stik s širnim svetom. Kljub temu se postavlja vprašanje, koliko dejansko vemo o slovenskem morju in morskem okolju.
Slovenska obala se razprostira na 46,6 kilometrih ob Jadranskem morju ter zaledju slovenske Istre. Slovenska obala je na severu omejena s sosednjo italijansko obalo, medtem ko na jugu meji na Hrvaško z reko Dragonjo. Slovensko Istro, tako kot preostanek Istre, lahko razdelimo na deželo bližje morju, imenovano “modra Istra”, in deželo bolj v notranjosti, “zelena Istra”. Slovenska Istra ima približno 120 naselij, najbolj spremenjena podoba pa je v naseljih ob morju, kot so Koper, Izola in Piran z bližnjimi turističnimi letovišči. Lucija in Sečovlje s solinami, Bernardin, Strunjan s solinami in krajinskim parkom, Debeli rtič, Ankaran in Fiesa so manjši obmorski kraji.
Raziskovanje očarljive naravne dediščine Slovenske Istre – Naravna in urejena kopališča na slovenski obali – idealna destinacija za poletni oddih
Slovenska obala je obdana s Piranskim, Koprskim in Strunjanskim zalivom. V teh obmorskih krajih prevladuje turizem, promet, trgovina in pristaniška dejavnost. Zlasti ob obali ima poletni turizem velik pomen, s številnimi spremljajočimi dejavnostmi. Med turističnimi kraji izstopata Piran in Portorož, kjer je največji morski park v Sloveniji, Laguna Bernardin, pa tudi številni wellness centri, terme in casinoji. Poleg poletne sezone se razvija tudi kongresni turizem. V bližini so še drugi priljubljeni izletniški kraji, kot so Lipica s konji lipicanci ter znamenite Škocjanske jame in Postojnska jama.
Slovenska obala, kljub svoji kratkosti, ponuja kar 21 naravnih kopališč, kjer se lahko obiskovalci ohladijo v vodi. Vendar pa so za turiste bolj priporočljive urejene plaže na različnih obmorskih krajih, kot so Debeli rtič, Ankaran, Sveti Katarina, Koper, Žusterna, Izola, Simonov zaliv, Strunjan, Fiesa, Piran, Bernardin in Portorož. Slovenska naravna kopališča se izkazujejo po kakovosti vode, saj že vrsto let izpolnjujejo tudi zelo stroge zahteve Evropske unije. Zato so mnoga slovenska kopališča nagrajena z modro zastavo, kar pomeni, da so ekološko neoporečna in skrbno urejena.
Raziskovanje očarljive naravne dediščine Slovenske Istre – Značilnosti, občutljivost na okoljske spremembe in biotska raznovrstnost obale
Slovensko morje je znano po tem, da je precej plitvo in da se zato poleti zelo hitro segreje, pozimi pa hitro ohladi. Podvodna ravnina, ki je večinoma sestavljena iz glinastega mulja, je precej plitva in na nekaterih mestih doseže globino le 25 metrov. Zaradi svoje plitvosti je slovensko morje zelo občutljivo na okoljske spremembe in pritisk kot globlji deli Jadrana. Poleg tega ima slovensko morje tudi nižjo slanost kot povprečna slanost Jadranskega morja, saj v ta del Jadranskega morja pritekajo reke Soča, Timava in Pad.
Slovenska obala je sicer kratka, a kljub temu precej poseljena in pestra. Med Debelim rtičem in Sečoveljskimi solinami najdemo visoke strunjanske klife, ki predstavljajo enega najbolj biotsko bogatih delov morske obale pri nas. Na teh območjih se nahajata tudi dva koralna grebena. Sečoveljske in Strunjanske soline so pomembna območja za ptice, medtem ko je obrežje med sv. Katarino in sv. Nikolajem pri Ankaranu primer sredozemskega slanega travnika. V Škocjanskem zatoku se srečujeta sladka in slana voda, kar ustvarja edinstven ekosistem, ki zajema območja morja, polslanih lagun, morskih travnikov in sladkovodnih močvirij.
Območja, omenjena v prejšnjem odstavku, so vsa zavarovana zaradi svojega naravnega bogastva, ki ga lahko občudujemo na učnih poteh. Na samo nekaj metrov stran od Piranske Punte pa se morsko dno spusti na največjo globino v Tržaškem zalivu, ki meri 37,5 metra pod gladino. Tam najdemo raznolik podvodni svet, ki zagotavlja dom mnogim rastlinskim in živalskim vrstam. Na celotni 46-kilometrski obali in 406 kvadratnih kilometrih teritorialnega morja pa imamo na voljo dva krajinska parka in tri naravne rezervate državnega pomena.
